%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
% Contents: Specialities of the LaTeX system
% $Id: spec.tex,v 1.2 2003/03/19 20:57:47 oetiker Exp $
%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
 
\chapter{Posebnosti}
\begin{intro}
  Pri sestavljanju obsežnega dokumenta nam \LaTeX{} pomaga z nekaterimi posebnostmi
  kot so npr. generiranje stvarnega kazala, urejanje seznama literature, in ostale
  stvari. Podrobnejši opis vsega, kar se da narediti z \LaTeX{}om lahko
  najdete v {\normalfont\manual{}} in {\normalfont \companion}.
\end{intro}

\section{Vključevanje EPS slik}\label{eps}
Osnovna pripomočka v \LaTeX{}u za delo s plavajočimi objekti, kot so
slike in tabele, sta okolji \texttt{figure} in \texttt{table}.

Obstajajo različne možnosti za risanje preprostih \wii{slike}{slik} ali v 
osnovnem \LaTeX{}u ali pa s pomočjo kakšnega dodatnega paketa, nekaj
od teh možnosti je predstavljenih v poglavju \ref{chap:graphics}.
Še več 
informacij lahko poiščete v \companion{} in \manual{}.

Preprostejši način za vključevanje slike v dokument je, da sliko narišemo s kakšnim izmed 
programov za risanje slik\footnote{npr. XFig, CorelDraw!, Freehand, Gnuplot, \ldots},
potem pa dokončano sliko vključimo v dokument. Dodatni paketi za \LaTeX{} ponujajo 
različne možnosti za vključevanje slik, narejenih z drugimi programi. Mi bomo obravnavali le 
uporabo slik oblike \wi{Encapsulated PostScript} (EPS), saj gre za dokaj preprost in zelo razširjen
grafični format. Če želimo uporabljati slike v EPS obliki, potem potrebujemo \wi{PostScript} tiskalnik\footnote{Druga 
  možnost je, da uporabimo program GhostScript,
  ki je na voljo na 
  \texttt{CTAN:/tex-archive/support/ghostscript}. V Windows in OS/2 okolju lahko 
  uporabljamo tudi program GSview.}.

Pripraven paket z dodatnimi ukazi za vključevanje slik je 
\pai{graphicx}, katerega avtor je D.~P.~Carlisle. Spada v družino paketov imenovano 
">graphics"<\footnote{\CTANref|macros/latex/required/graphics|}.

Predpostavimo, da uporabljate sistem, kjer lahko izpisujete PostScript datoteke
in da imate nameščen paket \textsf{graphicx}. Potem lahko sliko v dokument 
vključite z naslednjim postopkom:

\begin{enumerate}
\item Sliko shranite iz vašega programa za risanje v  EPS 
    obliki.\footnote{Če vaš program ne omogoča shranjevanja v EPS obliki, si lahko pomagate s tem,
    da namestite gonilnik za tiskalnik, ki tiska PostScipt (npr. Apple
    LaserWriter), potem pa namesto tiskanja na ta tiskalnik izberete shranjevanje na datoteko. Z malce sreče
    bo ta datoteka imela EPS obliko. Pazite na to, da EPS, ki ga želite vključiti, nima več kot eno stran.
    }
\item V preambuli dokumenta vključite paket \textsf{graphicx} z ukazom
\begin{lscommand}
\verb|\usepackage[|\emph{driver}\verb|]{graphicx}|
\end{lscommand}
kjer je \emph{driver} ime programa za konverzijo iz DVI v PostScript. Najpogostejši program za ta namen
je \texttt{dvips}. Ime programa je obvezno potrebno podati, saj ne 
obstaja noben standard, po katerem
se slike vključujejo v \TeX{}. Ker pozna ime programa \emph{driver}, lahko
paket \textsf{graphicx} izbere pravilno metodo za vnos podatkov o sliki v \texttt{.dvi}~datoteko, tako da 
bo tiskalnik to razumel in pravilno vključil \texttt{.eps} datoteko.
\item Z ukazom 
\begin{lscommand}
\ci{includegraphics}\verb|[|\emph{opcija}=\emph{vrednost}, \ldots\verb|]{|\emph{file}\verb|}|
\end{lscommand}
vključimo datoteko \emph{file} v dokument. V neobveznem parametru lahko podamo 
z vejicami ločen seznam opcij in ustreznih vrednosti. Z opcijami lahko 
spremenimo širino, višino in rotacijo slike, ki jo vključujemo. Najpomembnejše opcije so 
naštete v tabeli~\ref{keyvals}.
\end{enumerate}

\begin{table}[htb]
\caption{Ključne opcije za paket \textsf{graphicx}.}
\label{keyvals}
\begin{lined}{10cm}
\begin{tabular}{@{}ll}
\texttt{width}& sliko povečaj/zmanjšaj na predpisano širino\\
\texttt{height}&  sliko povečaj/zmanjšaj na predpisano širino\\
\texttt{angle}& zavrti sliko za dani kot v pozitivni smeri\\
\texttt{scale}& za dani faktor povečaj/zmanjšaj sliko\\
\end{tabular}


\bigskip
\end{lined}
\end{table}

Naslednji primer bo razjasnil zadeve:
\begin{code}
\begin{verbatim}
\begin{figure}
\begin{center}
\includegraphics[angle=90, width=0.5\textwidth]{test}
\end{center}
\end{figure}
\end{verbatim}
\end{code}
V tem primeru vključimo sliko shranjeno v datoteki \texttt{test.eps}. Sliko \emph{najprej} zavrtimo
za 90 stopinj, \emph{nato} pa širino slike nastavimo na polovico širine standardnega odstavka.
Razmerje med višino in širino ves čas ostaja nespremenjeno $1.0$, saj višina ni predpisana.  
Širino in višino lahko določimo tudi v absolutnih dimenzijah. Za več podatkov poglejte tabelo~\ref{units} na
strani~\pageref{units}. Če želite izvedeti več kot v tem poglavju, potem - 
preberite \cite{graphics} in \cite{eps}.

\section{Literatura}
 
Seznam literature\index{seznam literature} sestavljamo v okolju \ei{thebibliography}.
Vsak kos literature v seznamu se začne z
\begin{lscommand}
\ci{bibitem}\verb|{|\emph{oznaka}\verb|}|
\end{lscommand}
Parameter \emph{oznaka} se uporablja za citiranje knjige ali članka znotraj dokumenta z ukazom 
\begin{lscommand}
\ci{cite}\verb|{|\emph{oznaka}\verb|}|
\end{lscommand}
Če ne uporabite argumenta \emph{oznaka}, je oštevilčenje del
avtomatično. Dodatni parameter za 
ukazom \verb|\begin{thebibliography}| je maksimalna širina oznake literature. V naslednjem primeru tako \verb|{99}| 
za \LaTeX{} pomeni, da nobena oznaka literature ne bo širša od števila 99.
\enlargethispage{2cm}
\begin{example}
Partl~\cite{pa} has 
proposed that \ldots 
\begin{thebibliography}{99}
\bibitem{pa} H.~Partl: 
\emph{German \TeX},
TUGboat Volume~9, Issue~1 (1988)
\end{thebibliography}
\end{example}

\chaptermark{Posebnosti} % w need to fix the damage done by the
                           %bibliography example.
\thispagestyle{fancyplain}

Za večje projekte lahko uporabljate program Bib\TeX{}. Ta je vsebovan v večini
distribucij \LaTeX{}a. Program omogoča vodenje baze celotnega seznama
literature, iz katere lahko potegnemo reference, ki jih potrebujemo 
v članku. Bib\TeX{} generira sezname literature v skladu z 
različnimi predlogami, ki omogočajo izdelavo seznama literature 
na čisto poseben način.

\section{Stvarno kazalo} \label{sec:indexing}
Zelo uporaben del številnih knjig je \wi{stvarno kazalo}. V \LaTeX{}u
lahko s pomožnim programom \texttt{makeindex}\footnote{Na sistemih, ki ne podpirajo imen datotek,
  daljših od 8 črk, se program lahko imenuje \texttt{makeidx}.}, prav enostavno sestavimo 
  stvarno kazalo. V teh navodilih bomo razložili osnovne ukaze za izdelavo stvarnega kazala,
   več podrobnosti pa lahko najdete v \companion.  \index{makeindex program} \index{makeidx paket}

Da vključimo sestavljanje stvarnega kazala v \LaTeX{}u, moramo v preambuli dokumenta
naložiti paket \pai{makeidx} z ukazom:
\begin{lscommand}
\verb|\usepackage{makeidx}|
\end{lscommand}
\noindent in z ukazom 
\begin{lscommand}
  \ci{makeindex}
\end{lscommand}
\noindent vključiti ukaze za sprotno beleženje podatkov za stvarno kazalo na posebno datoteko.

Stvarno kazalo sestavljamo z ukazom 
\begin{lscommand}
  \ci{index}\verb|{|\emph{geslo}\verb|}|
\end{lscommand}
\noindent kjer je \emph{geslo} podatek za stvarno kazalo. Ta ukaz uporabimo na vseh mestih 
v dokumentu, na katere želimo, da kaže stvarno kazalo.  Tabela~\ref{index} na različnih primerih
pojasnjuje, kako vnašamo argument \emph{geslo}.

\begin{table}[!tp]
\caption{Zgledi vnosa gesla za stvarno kazalo.}
\label{index}
\begin{center}
\begin{tabular}{@{}lll@{}}
  \textbf{Zgled} &\textbf{V kazalu} &\textbf{Komentar}\\\hline
  \rule{0pt}{1.05em}\verb|\index{hello}| &hello, 1 &Navaden vnos\\ 
\verb|\index{hello!Peter}|   &\hspace*{2ex}Peter, 3 &Podgeslo gesla `hello'\\ 
\verb|\index{Sam@\textsl{Sam}}|     &\textsl{Sam}, 2& Formatiran vnos\\ 
\verb|\index{Lin@\textbf{Lin}}|     &\textbf{Lin}, 7&  Formatiran vnos\\ 
\verb.\index{Jenny|textbf}.     &Jenny, \textbf{3}&  Formatirana oznaka strani\\
\verb.\index{Joe|textit}.     &Joe, \textit{5}& Formatirana oznaka strani
\end{tabular}
\end{center}
\end{table}


Ko \LaTeX{} prevaja vhodno datoteko, ukaz \verb|\index| ustrezno geslo skupaj
s številko strani izpiše na posebno datoteko. Ta datoteko ima enako ime kot 
vhodna datoteka, a drugačno končnico  (\verb|.idx|). To 
\texttt{.idx} datoteko moramo potem obdelati s programom \texttt{makeindex}.
Ustrezni ukaz v ukazni vrstici je
\begin{lscommand}
  \texttt{makeindex} \emph{file}
\end{lscommand}
kjer je \emph{file} ime vhodne datoteke za \LaTeX{}.
Program \texttt{makeindex} združi enaka gesla za stvarno kazalo, gesla uredi po abecedi in zgradi datoteko 
z enakim imenom, a tokrat s končnico \texttt{.ind}, kjer so urejena gesla za stvarno kazalo. Sedaj se pri novem prevajanju 
vhodne datoteke to stvarno kazalo na \texttt{.ind} datoteki vključi na tistem mestu, kjer \LaTeX{} najde ukaz
\begin{lscommand}
  \ci{printindex}
\end{lscommand}

Datoteka \texttt{.ind} ima npr. obliko
\begin{verbatim}
     \begin{theindex}
      \item matrika 10,20
       \subitem simetrična 15
        \subsubitem pozitivno definitna 16
       \subitem trikotna 17
      \indexspace
      \item vektor 7,17
     \end{theindex}
\end{verbatim}
Stvarno kazalo lahko s popravljanjem \texttt{.ind} datoteke tudi ročno popravimo ali sestavimo. Na voljo 
imamo ukaze \verb|\item|, \verb|\subitem|, \verb|\subsubitem| in \verb|\indexspace|. To še posebno pride
v poštev pri slovenščini, saj program \texttt{makeindex} šumnikov ne uredi pravilno. Pred zadnjim izpisom 
moramo zato vedno ročno pregledati datoteko s stvarnim kazalom, da bo pravilno urejena.

Paket \pai{showidx}, ki je priložen \LaTeXe{}, izpiše vsa gesla za stvarno kazalo na mestih, kjer je ukaz 
\verb|\index|, 
na levem robu teksta. To nam pri korekturah močno olajša preverjanje vsebine stvarnega kazala.


Bodite pozorni na to, da lahko ukaz \ci{index} vpliva na videz vašega dokumenta, če ga ne uporabljate pazljivo.

\begin{example}
Moje geslo \index{geslo}. To ni isto
kot geslo\index{geslo}. Poglejte
položaje pik na koncu stavkov.
\end{example}

\section{Prilagojene glave strani}
\label{sec:fancy}

Paket \pai{fancyhdr}\footnote{Dosegljiv na
  \texttt{CTAN:/tex-archive/macros/latex/contrib/supported/fancyhdr}.}, ki ga je napisal 
Piet van Oostrum, doda \LaTeX{}u nekaj preprostih ukazov, s katerimi lahko 
spremenimo glave in dna strani v svojih dokumentih.  Primer možne uporabe tega 
paketa lahko vidite na vrhu te strani.

\begin{figure}[!htbp]
\begin{lined}{\textwidth}
\begin{verbatim}
\documentclass{book}
\usepackage{fancyhdr}
\pagestyle{fancy}
% s tem poskrbimo, da so naslovi poglavij in razdelkov 
% zapisani z malimi črkami.
\renewcommand{\chaptermark}[1]{\markboth{#1}{}}
\renewcommand{\sectionmark}[1]{\markright{\thesection\ #1}}
\fancyhf{}  % zbrišemo trenutne nastavitve za header in footer
\fancyhead[LE,RO]{\bfseries\thepage}
\fancyhead[LO]{\bfseries\rightmark}
\fancyhead[RE]{\bfseries\leftmark}
\renewcommand{\headrulewidth}{0.5pt}
\renewcommand{\footrulewidth}{0pt}
\addtolength{\headheight}{0.5pt} % presledek za črto
\fancypagestyle{plain}{%
   \fancyhead{} % na straneh brez številk ni glave 
   \renewcommand{\headrulewidth}{0pt} % in črte
}
\end{verbatim}
\end{lined}
\caption{Zgled uporabe paketa \pai{fancyhdr}.} \label{fancyhdr}
\end{figure}

Pri prilagajanju glave in dna strani je ponavadi zapleteno vanje vključiti 
stvari, kot so npr.~trenutni naslov poglavja in razdelka. V  \LaTeX{}u
to dosežemo z dvostopenjskim pristopom. V definiciji glave (header) in dna (footer)
uporabimo ukaza \ci{rightmark} in \ci{leftmark}, ki predstavljata
trenutni naslov razdelka oziroma poglavja.
Vrednosti teh dveh ukazov se avtomatično 
spremenita vsakič ko \LaTeX{} naleti na ukaz za nov razdelek ali novo poglavje. 

Da je stvar še bolj prilagodljiva, ukaz \verb|\chapter| in sorodni ukazi
ne definirajo znova samih ukazov \ci{rightmark} in \ci{leftmark}, temveč kličejo ukaze
\ci{chaptermark}, \ci{sectionmark} ali
\ci{subsectionmark}, ki so potem zadolženi za to, da 
ponovno definirajo ukaza \ci{rightmark}
in \ci{leftmark}.

Torej, če želite spremeniti videz naslova poglavja v glavi, je 
najpreprosteje 
na novo definirati ukaz \ci{chaptermark}. \cih{sectionmark}\cih{subsectionmark}
 
Slika~\ref{fancyhdr} prikazuje možne nastavitve paketa \pai{fancyhdr},
s katerimi glave in dna dobijo tak videz, kot ga imajo v tej knjigi. 
V vsakem primeru pa vam priporočam, da si pogledate še dokumentacijo 
za paket \pai{fancyhdr}. 

\section{Paket verbatim}

V tej knjigi smo že razložili, kako deluje \emph{okolje} \ei{verbatim}.  
V tem razdelku pa se bomo naučili uporabljati 
\emph{paket} \pai{verbatim}. Paket \pai{verbatim} je v bistvu 
ponovna implementacija okolja \ei{verbatim}, ki pa odpravi nekatere 
omejitve originalnega okolja \ei{verbatim}. Samo po sebi to ni tako spektakularno,
razlog, da to omenjamo, pa je nova uporabnost, ki jo imamo v paketu \pai{verbatim}
z ukazom
\begin{lscommand}
\ci{verbatiminput}\verb|{|\emph{datoteka}\verb|}|
\end{lscommand}

\noindent ki v dokument iz navedene datoteke vključi navaden ASCII tekst tako, 
kot če bi ga vnesli v okolju \ei{verbatim}.

Ker je paket \pai{verbatim} del svežnja `tools', bi moral biti nameščen tudi na vašem sistemu.
Več informacij o paketu lahko dobite v \cite{verbatim}. 

\section{Prenos in namestitev dodatnih \LaTeX{} paketov}\label{sec:Packages}

Večina namestitev \LaTeX{}a vključuje veliko dodatnih paketov,
še veliko več pa jih je na voljo na internetu. Glavni naslov, kje lahko iščemo dodatne pakete je 
CTAN (\verb|http://www.ctan.org/|).

Paketi, kot npr.~\pai{geometry}, \pai{hyphenat} in ostali, so 
tipično sestavljeni iz dveh datotek: prva ima končnico 
\texttt{.ins}, druga pa končnico \texttt{.dtx}. Pogosto je zraven priložena 
še datoteka \texttt{readme.txt} s kratkim opisom paketa in navodili. 
Pred namestitvijo je potrebno to datoteko obvezno prebrati.

Kakorkoli že, ko enkrat na svoj računalnik prenesete datoteki \texttt{.dtx} in \texttt{.ins},
ju morate še vedno prevesti tako da bo (a) vaše 
\TeX\ okolje spoznalo nov paket in (b) da boste dobili dokumentacijo. 
Prvi del naredimo takole:

\begin{enumerate}
\item Poženemo \LaTeX{} na datoteki \texttt{.ins}. Na ta način izluščimo
  datoteko \texttt{.sty}.
\item Datoteko \texttt{.sty} je potrebno prestaviti na mesto, kjer jo bo \LaTeX{} našel. Ponavadi je to 
podimenik \texttt{\ldots$\backslash$\emph{localtexmf}$\backslash$tex$\backslash$latex}.

\item Osvežimo \LaTeX{}ovo bazo podatkov o imenih datotek. To je odvisno od distribucije
  \LaTeX{}a: teTeX, fpTeX -- \texttt{texhash}; web2c -- \texttt{maktexlsr};
  MikTeX -- \texttt{initexmf -update-fndb} ali pa uporabimo 
  grafični vmesnik.\footnote{Npr.~če uporabljamo MikTeX v Windows okolju, 
  potem poženemo program MikTeX Options in na prvi strani pritisnemo
  gumb Refresh now.}
\end{enumerate}

\noindent Sedaj lahko iz datoteke \texttt{.dtx} izluščimo dokumentacijo:

\begin{enumerate}
\item Poženemo \LaTeX\ na datoteki \texttt{.dtx}. To naredi 
  \texttt{.dvi} datoteko. Da bodo vse reference pravilne, je potrebno \LaTeX\
  pognati več kot enkrat.
\item Pogledamo, če je \LaTeX\ med ostalimi datotekami, ki so nastale, naredil tudi datoteko \texttt{.idx} .
  Če te datoteke ni, gremo lahko na korak~\ref{step:final}.
\item Narediti moramo stvarno kazalo z ukazom:\\
        \fbox{\texttt{makeindex -s gind.ist \textit{ime}}}\\
        (kjer \textit{ime} pomeni ime glavnega dokumenta brez končnice).
 \item Še enkrat poženemo \LaTeX\ na \texttt{.dtx}. \label{step:next}
    
\item Ne nazadnje, da bo branje navodil udobnejše, se splača narediti \texttt{.ps} ali \texttt{.pdf}
  datoteko.\label{step:final}
  
\end{enumerate}

V nekaterih primerih  \LaTeX{} naredi tudi datoteko \texttt{.glo} s 
slovarjem (glossary). V tem primeru med korakoma~\ref{step:next} in~\ref{step:final}
v ukazni vrstici poženemo:

\noindent\texttt{makeindex -s gglo.ist -o \textit{ime}.gls \textit{ime}.glo}

\noindent Preden gremo na korak~\ref{step:final} moramo še zadnjič pognati 
\LaTeX\ na \texttt{.dtx} datoteki.


%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%
% Contents: Chapter on pdfLaTeX
% French original by Daniel Flipo 14/07/2004
%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%

\section{Uporaba orodja pdf\LaTeX} \label{sec:pdftex}\index{PDF}
\secby{Daniel Flipo}{Daniel.Flipo@univ-lille1.fr}%
PDF (Portable Document Format) je \wii{hipertekst}{hipertekstovni} format
za dokumente. Podobno, kot na internetnih straneh, so lahko nekatere
besede v dokumentu označene kot hiperpovezave, ki kažejo ali na 
druga mesta v dokumentu ali pa celo na druge dokumente. Če kliknemo
na tako hiperpovezavo se znajdemo na drugi strani povezave. 
V okviru \LaTeX{}a vse pojavitve ukazov 
\ci{ref} in \ci{pageref} avtomatično postanejo hiperpovezave. Poleg tega se
to avtomatično zgodi tudi s stvarnim kazalom, kazalom, in ostalimi
podobnimi strukturami, ki se vse spremenijo v kolekcije hiperpovezav.

Večina strani na internetu je zapisanih v obliki HTML \emph{(HyperText
  Markup Language)}. Ta format ima dve pomembni slabosti za zapisovanje
znanstvenih dokumentov:
\begin{enumerate}
\item Vključevanje matematičnih formul v HTML dokumente v splošnem ni
 podprto. Sicer res za to obstaja standard, a ga večina brskalnikov
 ne podpira oziroma nimajo vseh potrebnih pisav.
\item Izpisovanje HTML dokumentov je sicer možno, a se izpisi, dobljeni na
  različnih operacijskih sistemih oziroma različnih brskalnikih,  lahko
  dokaj  razlikujejo. Dobljeni rezultati so daleč od kvalitete, na katero
  smo se navadili pri uporabi \LaTeX{}a.
\end{enumerate}


V preteklosti je bilo kar nekaj poskusov kreiranja prevajalnika iz 
\LaTeX{}a v HTML. Nekaj jih je bilo dokaj uspešnih v smislu da je
z njimi možno narediti veljavne internetne strani iz standardnih
\LaTeX{} vhodnih datotek. Toda vsi takšni prevajalniki ubirajo bližnjice,
da dokončajo delo. Kakor hitro začnemo uporabljati zapletenejša
orodja v \LaTeX{}u ali dodatne pakete, imajo težave. Tako so se avtorji,
ki so želeli tudi pri objavi na internetu zadržati kvaliteten videz
svojih dokumentov, obrnili na PDF, ki ohranja videz dokumentov in 
dovoljuje navigacijo s hiperpovezavami. Večina sodobnih brskalnikov
ima že vključeno podporo za direkten prikaz PDF dokumentov s pomočjo
ustreznih dodatnih programov, kot je npr.~Adobe Reader.



Čeprav skoraj za vsako računalniško okolje obstajajo pregledovalniki
DVI in PS datotek, sta pregledovalnika PDF datotek \wi{Adobe Reader} in \wi{Xpdf} še bolj razširjena. Tako so dokumenti, ki so na voljo tudi
v PDF obliki, na voljo večjemu številu potencialnih bralcev.

\subsection{PDF dokumenti za svetovni splet}

Kreiranje PDF datoteke iz \LaTeX{} vhodnega dokumenta je zelo enostavno,
saj imamo na voljo program pdf\TeX{}, ki ga je razvil
H\`an~Th\'{\^e}~Th\`anh. pdf\TeX{} naredi PDF datoteko podobno tako
kot \TeX{} naredi DVI. Obstaja tudi pdf\LaTeX{}, ki naredi 
PDF datoteko iz \LaTeX{} vhodnega dokumenta. \index{pdftex@pdf\TeX}\index{pdftex@pdf\LaTeX}

Tako  pdf\TeX{} kot pdf\LaTeX{} se avtomatično namestita v večini
sodobnih \TeX{} distribucij, kot so te\TeX{}, fp\TeX{},
Mik\TeX, \TeX{}Live in CMac\TeX{}.

Če želimo namesto DVI narediti PDF dokument, 
potem je dovolj pri prevajanju zamenjati ukaz
\texttt{latex file.tex} z ukazom
\texttt{pdflatex file.tex}. Na sistemih, kjer se \LaTeX{} 
ne poganja iz vhodne vrstice, je potrebno poiskati pravi gumb v
\TeX{}ControlCenter.

V \LaTeX{}u lahko definiramo velikost strani 
z dodatnim argumentom pri klicu ukaza 
\verb|\documentclass|, npr.~z \texttt{a4paper} ali
\texttt{letterpaper}. To deluje tudi v pdf\LaTeX{}u, toda poleg
tega mora pdf\TeX{} poznati tudi fizične mere papirja, 
da lahko določi fizične mere strani v PDF datoteki.
\index{velikost strani}
Če uporabljate paket
\pai{hyperref} (poglejte stran \pageref{ssec:pdfhyperref}), potem
se velikost strani samodejno prilagodi. Sicer pa moramo to narediti sami,
tako da v preambulo dokumenta vključimo naslednje vrstice:
\begin{code}
\begin{verbatim}
\pdfpagewidth=\paperwidth
\pdfpageheight=\paperheight
\end{verbatim}
\end{code}

V naslednjem razdelku bomo podrobneje razložili razliko med 
navadnim \LaTeX{}om in pdf\LaTeX{}om. Glavne razlike so
na naslednjih področjih: uporabljene pisave, 
oblika slik, ki jih lahko vključimo in ročna
konfiguracija povezav.


%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%

\subsection{Pisave}

\wi{pdf\LaTeX} zna delati z širokim naborom pisav 
(PK bitnimi pisavami, TrueType,
\PSi{} Type~1,\dots) s tem da normalna \LaTeX{}ova pisava,
bitna PK pisava, zgleda zelo grdo ko dokument odpremo s programom
Adobe Reader. Če želimo narediti dokumente, ki bodo zgledali lepo,
je najbolje uporabljati izključno pisavo \PSi{} Type 1. \emph{Sodobne
namestitve TeXa imajo že nastavljene parametre tako, da se 
to zgodi samodejno. Najbolje je preveriti. Če deluje, potem lahko preskočite
celoten razdelek.}


\PSi{} Type 1 implementacijo pisav Computer Modern in AMSFonts
so pripravili pri Blue Sky Research and Y\&Y, Inc., ki so potem pravice
prenesli na AMS (American Mathematical Society). Pisave so bile
javno objavljene leta 1997 in so trenutno del vseh distribucij \TeX{}a.

Toda, če uporabljate \LaTeX{} za pisanje dokumentov v jezikih,
različnih od angleščine, potem najbrž želite uporabljati pisavo EC, LH, ali CB (preberi razpravo o pisavi \texttt{OT1} na strani~\pageref{OT1}). 
Vladimir Volovich je pripravil paket cm-super pisav, ki pokriva
celotne pisave EC/TC, EC Concrete, EC Bright in LH. Na voljo je 
na \texttt{CTAN:/fonts/ps-type1/cm-super} in je vključen v 
\TeX{}Live7 in Mik\TeX. Podobno je type~1 CB grška pisava, ki jo je pripravil 
Apostolos Syropoulos, na voljo na \texttt{CTAN:/tex-archive/fonts/greek/cb}.
Na žalost obe omenjeni seriji pisav nista tako kvalitetni
kot pisave Type 1 CM, ki so jih pripravili pri Blue Sky/Y\&Y, saj so 
pisave avtomatično rasterizirane, pri Type 1 CM pa je bilo to narejeno ročno,
da je vsak znak optimalen. Čeprav dokumenti vseeno ne zgledajo tako lepo
kot tisti, ki uporabljajo Type 1 CM pisave, dobimo na zaslonih z veliko
ločljivostjo rezultate, ki so identični uporabi originalnih bitnih
EC/LH/CB pisav. 

Če pišemo dokumente v jeziku, ki uporablja latinico, imamo še nekaj
dodatnih možnosti. 
\begin{itemize}
\item Lahko uporabimo paket \pai{aeguill}, kar naj bi pomenilo
  \emph{skoraj evropski Computern Modern z dvojnimi srednjimi narekovaji} oz. 
  \emph{Almost European Computer Modern with Guillemets}. V preambulo 
  dokumenta moramo vstaviti 
  vrstico \verb+\usepackage{aeguill}+\paih{aeguill}  in namesto
  EC pisav potem uporabljamo virtualne AE pisave.
\item Alternativno lahko uporabljamo paket \pai{mltex}, toda to deluje
 le v primeru, ko je bil pdf\TeX{} preveden z opcijo \wi{mltex}.
\end{itemize}
AE virtualna pisava, prav tako pa tudi sistem {Ml\TeX}, prepriča \TeX{}, 
da ima na voljo pisavo s polnim naborom 256 znakov. To naredi tako,
da manjkajoče znake kreira iz znakov CM pisave in jih preuredi v EC vrstnem
redu. Tako lahko uporabljamo odlične Type 1 CM pisave, ki so na voljo na večini
sistemov. Ker je pisava sedaj v kodiranju T1, bo deljenje delovalo pravilno za
evropske jezike, ki uporabljajo latinico. Edina slabost tega pristopa je, 
da virtualni AE znaki ne delujejo s funkcijo \texttt{Find} v programu
Adobe Reader, kar pomeni, da v končni PDF datoteki pri iskanju ne moremo uporabiti besed s šumniki. 

%For the Russian language a similar solution is to use C1 virtual fonts 
%available at \texttt{ftp://ftp.vsu.ru/pub/tex/font-packs/c1fonts}. 
%These fonts combine the standard CM type~1                                 
%fonts from Bluesky collection and CMCYR type~1 fonts from  Paradissa and
%BaKoMa collection, all available on CTAN. Because Paradissa fonts
%contain only Russian letters, C1 fonts are                                  
%missing other Cyrillic glyphs. 

Še ena rešitev je, da preklopimo na ostale 
\PSi{} Type~1 pisave. Pravzaprav jih je nekaj celo vključenih v vsaki
kopiji programa Adobe Reader. Ker imajo te pisave 
drugačne velikosti znakov, se videz dokumenta spremeni. V splošnem 
te druge pisave uporabljajo večje presledke kot CM pisave, ki so glede
presledkov zelo ekonomične pri porabi prostora. Spremeni se tudi vizualni
videz dokumenta, saj pisave Times, Helvetica in
Courier (glavni kandidati za uporabo pri zamenjavi) niso bile
razvite tako, da bi lahko v sožitju nastopale v istem dokumentu.

V ta namen sta že pripravljeni dve množici pisav:
\pai{pxfonts}, ki temelji na pisavi \emph{Palatino} in paket
\pai{txfonts}, ki temelji na pisavi \emph{Times}. Za uporabo je dovolj v 
preambulo dokumenta vstaviti naslednje vrstice:
\begin{code}
\begin{verbatim}
\usepackage[T1]{fontenc}
\usepackage{pxfonts}
\end{verbatim}
\end{code}

Pozor: ko prevedete vašo vhodno datoteko, lahko
v \texttt{.log} datoteki najdete vrstice v stilu
\begin{verbatim}
Warning: pdftex (file eurmo10): Font eur... not found
\end{verbatim}
Te vrstice pomenijo, da nekatere pisave, ki smo jih uporabili v našem dokumentu,
manjkajo. Te napake moramo odpraviti, sicer se lahko zgodi, da se
v končnem PDF dokumentu 
\emph{sploh ne prikažejo strani z manjkajočimi znaki}.


Kot vidite, se je mnogo ljudi obremenjevalo s pisavami, še posebno s tem,
da ni nobene EC pisave, ki bi bila iste kvalitete kot CM Type~1 pisava.
Pred kratkim se je pojavila nova množica visoko kvalitetnih pisav,
ki se imenuje  Latin Modern (LM). Ta je končala to nesrečno zgodbo.
Če imate sodobno namestitev \TeX{}a, je velika verjetnost,
da imate nameščene tudi LM pisave. V tem primeru moramo v 
preambulo dokumenta  dodati
\begin{code}
\begin{verbatim}  
\usepackage{lmodern}
\usepackage[T1]{fontenc} 
\usepackage{textcomp}
\end{verbatim}
\end{code}
in dobili bomo odlične PDF dokumente, kjer so podprti vsi 
znaki iz latinice.


\subsection{Uporaba zunanjih slik}
\label{ssec:pdfgraph}

Za vključevanje zunanjih slik v dokument je najbolje uporabiti 
paket \pai{graphicx} (poglejte tudi stran~\pageref{eps}). 
Če uporabimo posebno opcijo za \emph{gonilnik} 
\texttt{pdftex}, bo paket 
deloval tudi s pdf\LaTeX{}om:
\begin{code}
\begin{verbatim}
\usepackage[pdftex]{color,graphicx}
\end{verbatim}
\end{code}
V zgornjem primeru smo vključili tudi opcijo \texttt{color}, saj je
povsem naravno, da v dokumentih, ki jih prikazujemo na spletu, 
uporabljamo tudi barve.

To je bila dobra novica. Slaba novica je, da slike v \EPSi{}
formatu ne delujejo s Pdf\LaTeX{}om. Če ne definiramo končnice
datotek z ukazom \ci{includegraphics}, potem \pai{graphicx} sam išče
ustrezne datoteke, pri čemer uporablja nastavitve izbranega gonilnika.
V primeru \texttt{pdftex} so to formati \texttt{.png}, \texttt{.pdf}, \texttt{.jpg} in \texttt{.mps} (
\MP\index{metapost@\MP})---\emph{ne pa tudi} \texttt{.eps}.

Preprosta rešitev te težave je, da vse EPS datoteke pretvorimo 
v PDF obliko s pomočjo pomožnega programa \texttt{epstopdf}, ki se
nahaja na številnih sistemih. 
Za vektorske slike je to dobra rešitev. Za bitne slike
(fotografije, skenirani dokumenti) pa to ni idealno, saj
PDF format podpira vključitev PNG in JPEG slik. PNG je
dobra izbira za slike z zaslona in ostale slike z malo barvami,
JPEG pa je dober za fotografije, saj ne porabi 
veliko prostora.

Včasih je tudi praktično, da določene geometrične oblike ne narišemo,
temveč jo opišemo s posebnim ukaznim jezikom, kot je 
npr.~\MP\index{metapost@\MP}, ki je na voljo v večini
distribucij \TeX{}a, priložen pa mu je zelo obsežen priročnik.

\subsection{Hipertekstovne povezave}
\label{ssec:pdfhyperref}

Paket \pai{hyperref} poskrbi za to, da se vse interne reference znotraj
dokumenta spremenijo v hiperpovezave. Da to deluje kot je treba,
je potrebno malo čarovnije, zato moramo postaviti 
\verb+\usepackage[pdftex]{hyperref}+ kot \emph{zadnji} ukaz v 
preambuli našega dokumenta.

Na voljo je mnogo opcij, s katerimi nastavimo obnašanje
paketa \pai{hyperref}:  Podamo jih
\begin{itemize}
\item bodisi v obliki z vejicami ločenega  seznama za opcijo
\texttt{pdftex} v \\
  \verb+\usepackage[pdftex]{hyperref}+
\item ali v obliki posameznih vrstic z ukazom
  \verb+\hypersetup{+\emph{options}\verb+}+.
\end{itemize}

Edina zares obvezna opcija je \texttt{pdftex}; ostale so 
neobvezne in z njimi lahko spreminjamo privzeto obnašanje paketa
\pai{hyperref}\footnote{Pomembno je omeniti, da paket \pai{hyperref} 
ni omejen le na pdf\TeX{}. Lahko ga uporabimo tudi za to, da v DVI izhodno datoteko, dobljeno z normalnim \LaTeX{}om, vključimo
še specifične PDF informacije. Te se potem zapišejo v PS datoteko ki jo kreiramo 
s programom \texttt{dvips} in jih na koncu uporabi program Adobe
Distiller, če ga uporabimo, da nam PS datoteke spremeni v PDF.} V naslednjem 
seznamu so privzete vrednosti zapisane s pokončno pisavo:

\begin{flushleft}
\begin{description}
  \item [\texttt{bookmarks (=true,\textit{false})}] Ali naj se med prikazom
dokumenta levo prikaže seznam zaznamkov
  \item [\texttt{unicode (=false,\textit{true})}] ali je v 
zaznamkih programa Adobe Reader možno uporabljati znake, ki ne spadajo v latinico
  \item [\texttt{pdftoolbar (=true,\textit{false})}] ali naj se prikaže oz.~skrije orodna vrstica v programu Adobe Reader
  \item [\texttt{pdfmenubar (=true,\textit{false})}] ali naj se prikaže oz.~skrije menu programa Adobe Reader
  \item [\texttt{pdffitwindow (=true,\textit{false})}] nastavi 
osnovno povečavo PDF, ko odpremo dokument
  \item [\texttt{pdftitle (=\{text\})}] nastavi naslov ki se prikaže v oknu \texttt{Document Info} v  Adobe Readerju
  \item [\texttt{pdfauthor (=\{text\})}] ime avtorja dokumenta
  \item [\texttt{pdfnewwindow (=true,\textit{false})}] ali naj se odpre
novo okno kadar povezava kaže izven izbranega dokumenta
  \item [\texttt{colorlinks (=false,\textit{true})}] ali naj bodo vse 
povezave uokvirjene z barvnimi okvirji (\texttt{false}) ali naj bo
pobarvan tekst povezave 
    (\texttt{true}). Barvo povezav lahko nastavimo z naslednjimi
opcijami (prikazane so le privzete barve):
    \begin{description}
    \item [\texttt{linkcolor (=red)}] barva notranje povezave
      (razdelek, stran, itd.),
    \item [\texttt{citecolor (=green)}] citat (povezava na 
      seznam literature)
    \item [\texttt{filecolor (=magenta)}] barva povezave na datoteko
     \item [\texttt{urlcolor (=cyan)}] barva URL
      povezave (e-pošta, strani na splet)
    \end{description}
\end{description}
\end{flushleft}

Če smo zadovoljni s privzetimi vrednostmi, uporabimo le 
\begin{code}
\begin{verbatim}
\usepackage[pdftex]{hyperref}
\end{verbatim}
\end{code}

Če želimo imeti odprt seznam zaznamkov in povezave v barvah
(vrednosti \texttt{=true} ni obvezno pisati):
\begin{code}
\begin{verbatim}
\usepackage[pdftex,bookmarks,colorlinks]{hyperref}
\end{verbatim}
\end{code}

Kadar kreiramo PDF dokumente, ki jih bomo na koncu natisnili, pobarvane
povezave niso najbolj primerne, saj bodo v končnem črno-belem izpisu sive in težko razvidne. Uporabimo lahko barvne okvirje, ki se ne natisnejo
\begin{code}
\begin{verbatim}
\usepackage{hyperref}
\hypersetup{colorlinks=false}
\end{verbatim}
\end{code}
\noindent ali pa so vse povezave črne:
\begin{code}
\begin{verbatim}
\usepackage{hyperref}
\hypersetup{colorlinks,%
            citecolor=black,%
            filecolor=black,%
            linkcolor=black,%
            urlcolor=black,%
            pdftex}
\end{verbatim}
\end{code}

Kadar želimo podati podatke za razdelek
  \texttt{Document Info} v PDF datoteki:
\begin{code}
\begin{verbatim}
\usepackage[pdfauthor={Pierre Desproges},%
            pdftitle={Des femmes qui tombent},%
            pdftex]{hyperref}
\end{verbatim}
\end{code}

\vspace{\baselineskip}

Poleg avtomatičnih hiperpovezav med referencami, je možno vključiti tudi
eksplicitne povezave z ukazom 
\begin{lscommand}
\ci{href}\verb|{|\emph{url}\verb|}{|\emph{text}\verb|}|
\end{lscommand}

Naslednji stavek
\begin{code}
\begin{verbatim}
The \href{http://www.ctan.org}{CTAN} website.
\end{verbatim}
\end{code}
v izhodni datoteki prikaže ">\href{http://www.ctan.org}{CTAN}"<;
klik na besedo ">\textcolor{magenta}{CTAN}"<
pa nas pripelje na spletno stran CTAN.

Kadar povezava ne kaže na spletno mesto temveč na lokalno datoteko,
lahko uporabimo ukaz \ci{href} v obliki: 
\begin{verbatim}
  Celotna navodila so \href{manual.pdf}{tukaj}
\end{verbatim}
ki prikaže tekst "> Celotna navodila so \textcolor{cyan}{tukaj}"<.
Če kliknemo na besedo
">\textcolor{cyan}{tukaj}"<
se odpre datoteka \texttt{manual.pdf}. (Ime datoteke je podano 
relativno glede na lokacijo trenutnega dokumenta).

Avtor članka bi mogoče rad, da bi mu bralci lahko preprosto poslali
elektronsko pošto kar tako, da bi kliknili na pravo mesto v dokumentu.
To lahko dosežemo z uporabo ukaza \ci{href} znotraj ukaza \ci{author}
na naslovni strani dokumenta:
\begin{code}
\begin{verbatim}
\author{Bor Plestenjak $<$
       \href{mailto:bor.plestenjak@fmf.uni-lj.si}%
       {bor.plestenjak@fmf.uni-lj.si}$>$
\end{verbatim}
\end{code}
Bodite pozorni na to, da sem povezavo vstavil tako,
da se elektronski naslov ne pojavi samo v povezavi temveč tudi na 
sami strani. To sem naredil zato, ker bi povezava\\
\verb+\href{mailto:bor.plestenjak@fmf.uni-lj.si}{Bor Plestenjak}+\\
delovala dobro znotraj Adobe Readerja, ko pa bi stran natisnili, 
povezava ne bi bila več vidna.

\subsection{Težave s povezavami}

Pri prevajanju lahko dobita sporočila podobna naslednjemu:
\begin{verbatim}
! pdfTeX warning (ext4): destination with the same
  identifier (name{page.1}) has been already used,
  duplicate ignored
\end{verbatim}
To se zgodi, kadar se števec ponovno postavi na začetek,
npr.~ko uporabite ukaz \ci{mainmatter}, ki je na boljo v razredu
\texttt{book}. Ta ukaz nastavi števce strani na~1 pred prvim poglavjem
v knjigi. Toda, ker je v uvodu knjige tudi stran s številko~1, vse
povezave na ">stran 1"< niso več enolične in zato se pojavi 
sporočilo ">\verb+duplicate+ has been \verb+ignored+."<

Protiukrep je, da med opcije paketa \pai{hyperref} vstavimo \texttt{plainpages=false}. To na žalost pomaga le pri števcih strani. Še bolj
radikalna rešitev je, da uporabimo opcijo
\texttt{hypertexnames=false}, toda to bo povzročilo, da povezave na strani
v stvarnem kazalu ne bodo več delovale.

\subsection{Težave z zaznamki}

Besedilo v zaznamkih ne zgleda vedno tako, kot bi pričakovali. Ker so
zaznamki le ">navadno besedilo,"< je za zaznamke na voljo manj
črk in znakov kot za normalna besedila v \LaTeX{}u.
\pai{Hyperref} bo normalno zaznal tovrstne težave in izpisal
opozorilo:
\begin{code}
\begin{verbatim}
Package hyperref Warning: 
Token not allowed in a PDFDocEncoded string:
\end{verbatim}
\end{code}
Ta problem lahko obidemo tako, da 
za zaznamek podamo navadno besedilo, ki nadomesti problematičen
tekst:
\begin{lscommand}
\ci{texorpdfstring}\verb|{|\emph{\TeX{} tekst}\verb|}{|\emph{tekst za zaznamek}\verb|}|
\end{lscommand}

Matematični izrazi so idealni kandidati za tovrstne težave:
\begin{code}
\begin{verbatim}
\section{\texorpdfstring{$E=mc^2$}%
        {E=mc^2}}
\end{verbatim}
\end{code}
naredi iz \verb+\section{$E=mc^2$}+ zaznamek ">E=mc2"<.

Tudi sprememba barve pisave se ne razume najbolje z zaznamki:
\begin{code}
\verb+\section{\textcolor{red}{Red !}}+
\end{code}
vrne v zaznamku niz ">redRed!"<. Ukaz \verb+\textcolor+ se ignorira,
izpiše pa se njegov argument \texttt{red}. 

Boljše rezultate dobimo z ukazom
\begin{code}
\verb+\section{\texorpdfstring{\textcolor{red}{Red !}}{Red\ !}}+
\end{code}

Če pišemo dokument v kodiranju unicode in uporabimo v 
nastavitvah paketa \pai{hyperref} opcijo \verb+unicode+,
potem lahko v zaznamkih uporabljamo vse znake, ki so na voljo 
v unicode kodni tabeli. Tako imamo na voljo veliko večji izbor
znakov, ki jih lahko uporabimo v zaznamkih kot pri
\ci{texorpdfstring}.

\subsubsection{Združljivost \LaTeX{} in pdf\LaTeX{} dokumentov}
\label{sec:pdfcompat}

Idealno bi se moral vsak dokument enako prevesti tako z \LaTeX{}  
kot tudi s pdf\LaTeX{} prevajalnikom. Glavna težava pri tem je vključevanje
zunanjih slik. Preprosta rešitev je, da v \emph{vseh} ukazih
\ci{includegraphics} \emph{sistematično opustimo} navajanje končnic datotek.   
Tako bo prevajalnik sam poiskal datoteko ustreznega formata na tekočem 
področju. V tem primeru moramo poskrbeti le za to, da imamo slike na voljo
v ustreznih formatih za \LaTeX{} in pdf\LaTeX{}. Za \LaTeX{} potrebujemo
datoteke \texttt{.eps},  pdf\LaTeX{} pa bo iskal datoteke s končnicami
\texttt{.png}, \texttt{.pdf}, \texttt{.jpg} ali \texttt{.mps}
(v navedenem vrstnem redu).

V primerih, ko bi radi uporabljali različno kodo za PDF verzijo
dokumenta, lahko preprosto dodamo paket \pai{ifpdf}%
\footnote{Če želite izvedeti celotno zgodbo o tem, zakaj
uporabljati ta paket, si v seznamu pogostih vprašanj in
odgovorov (FAQ) iz \TeX{}a oglejte\\
   \url{http://www.tex.ac.uk/cgi-bin/texfaq2html?label=ifpdf}.} v
preambulo dokumenta. Velika verjetnost je, da imate ta 
paket nameščen, če pa ne in uporabljate  MiK\TeX{}, ga bo on namestil
avtomatično prvič, ko ga boste potrebovali. V tem paketu je
definiran poseben ukaz \ci{ifpdf} ki omogoča, da pišemo dokument s
pogojno vsebino na preprost način. V naslednjem primeru hočemo, da 
bo PostScript verzija črno-bela da bo izpisovanje cenejše, PDF
verzija, ki se bo uporabljala za prikaz na zaslonu pa naj bo barvna.
\begin{code}
\begin{verbatim}
\RequirePackage{ifpdf} % ali poganjamo pdfTeX?
\ifpdf
  \documentclass[a4paper,12pt,pdftex]{book}
\else
  \documentclass[a4paper,12pt,dvips]{book}
\fi


\ifpdf
  \usepackage{lmodern}
\fi
\usepackage[bookmarks, % dodaj hiperpovezave
            colorlinks,
            plainpages=false]{hyperref}                    
\usepackage[T1]{fontenc}
\usepackage[latin1]{inputenc}
\usepackage[english]{babel}
\usepackage{graphicx}
...
\end{verbatim}
\end{code}
V zgornjem primeru je vključen paket \pai{hyperref} tudi v verzijo,
ki ni PDF. Zaradi tega ukaz \ci{href} deluje
v vseh primerih in ni potrebno pri vsaki pojavitvi ukaza uporabljati
pogojni stavek.

V novejših distribucijah \TeX{}a (kot je npr.~\TeX{}Live), se kot
normalni \TeX{} program v resnici uporablja pdf\TeX{}, ki avtomatično
predeluje dokumente v PDF in DVI obliko odvisno od nastavitev v 
razredu dokumenta. Če pa uporabljamo zgornje stavke, potem jih 
s  programom \verb|pdflatex| prevedemo v PDF dokument,
s programom \verb|latex| pa v običajno DVI obliko.

\section{Priprava elektronskih predstavitev}
\label{sec:beamer}
\secby{Daniel Flipo}{Daniel.Flipo@univ-lille1.fr}
Če želimo imeti predavanje, na katerem bi npr.~predstavili svoje raziskovalne rezultate,
lahko pišemo na tablo, uporabljamo prosojnice, ali pa uporabimo
računalnik in ustrezni program za elektronske predstavitve. 

\wi{pdf\LaTeX} v kombinaciji z razredom \pai{beamer} omogoča 
pripravo predstavitev v obliki PDF, ki se obnašajo podobno če ne še
bolje kot predstavitve narejene s programom PowerPoint, so pa veliko
bolj prenosljive, saj za prikaz potrebujemo le Adobe Reader, ki je
na voljo na bistveno več sistemih.

Razred \pai{beamer} uporablja pakete \pai{graphicx}, \pai{color} in
\pai{hyperref} s parametri prilagojenimi predstavitvi na računalniškem
zaslonu.
%La figure~\ref{fig:pdfscr} contient un exemple de fichier minimal ŕ
%compiler avec \wi{pdf\LaTeX} et le 
%résultat produit.

% Écran capturé par ImageMagick (man ImageMagick) fonction « import »
% et convertie en jpg toujours par ImageMagick.

\begin{figure}[htbp]
\begin{verbatim}
\documentclass[10pt]{beamer}
\mode<beamer>{%
  \usetheme[hideothersubsections,
            right,width=22mm]{Goettingen}
}

\title{Preprosta predstavitev}
\author[D. Flipo]{Daniel Flipo}
\institute{U.S.T.L. \& GUTenberg}
\titlegraphic{\includegraphics[width=20mm]{USTL}}
\date{2005}

\begin{document}

\begin{frame}<handout:0>
  \titlepage
\end{frame}

\section{Zgled}

\begin{frame}
  \frametitle{Kaj lahko počnemo v primeru lepega vremena}
  \begin{block}{Lahko\ldots}
    \begin{itemize}
      \item peljemo psa na sprehod\dots \pause
      \item beremo knjigo\pause
      \item se igramo z mačko\pause
    \end{itemize}
  \end{block}
  in še mnogo drugih stvari
\end{frame}
\end{document}
\end{verbatim}
  \caption{Preprost zgled za razred \pai{beamer}}
  \label{fig:code-beamer}
\end{figure}

Ko prevedemo dokument, predstavljen na sliki \ref{fig:code-beamer}
s \texttt{pdflatex}, dobimo PDF datoteko z naslovno stranjo in
z drugo stranjo, ki prikazuje več reči, ki se odkrivajo po korakih 
ena za drugo, ko gremo skozi predstavitev.

Ena izmed prednosti razreda \pai{beamer} je, da zna pri prevajanju direktno narediti PDF dokument z 
že kompletno pripravljeno predstavitvijo. Pri ostalih podobnih paketih
pridemo do končne predstavitve v več fazah. Tako moramo pri uporabi 
paketa \pai{prosper} najprej pripraviti PostScript različico, pri paketu
\pai{ppower4} pa moramo dobljeno PDF datoteko še naknadno obdelati z
dodatnim programom.

Z razredom \pai{beamer} lahko na različne načine pripravimo dokument iz
iste vhodne datoteke. Vhodna datoteka za te različne načine vsebuje
posebna navodila v poševnih oklepajih. Na voljo so naslednji
načini.

\begin{description}
\item[beamer] za predstavitve v PDF obliki, kot smo jih predstavili pred tem,
\item[trans] za prosojnice,
\item[handout] za izpiske.
\end{description}
Privzeti način je \texttt{beamer}, Spremenimo ga lahko tako,
da navedemo drugi način kot globalni parameter razreda \pai{beamer},
kot npr.\\
\verb|\documentclass[10pt,handout]{beamer}|\\ če želimo izpisati
predavanje na papir.

Videz predstavitve na zaslonu je odvisen od izbrane teme. Izberemo lahko
eno izmed številnih tem, ki so že vključene v razred beamer ali pa sami
pripravimo novo temo. Za več podatkov o tem poglejte obsežno
dokumentacijo \texttt{beameruserguide.pdf}, ki je priložena razredu.

Podrobneje si poglejmo ukaze uporabljene v vhodni datoteki
na sliki~\ref{fig:code-beamer}.

Za način \verb|\mode<beamer>| za predstavitev na zaslonu smo izbrali temo 
\emph{Goettingen}, ki prikazuje tudi navigacijsko ploščo integrirano
v seznam vsebine. S parametri lahko nastavimo širino plošče
(v našem primeru 22~mm) in njen položaj  (na desni strani 
glavnega besedila). Opcija \emph{hideothersubsections} prikaže naslove
poglavij in razdelke trenutnega poglavja. V primeru načinov
\verb|\mode<trans>| in \verb|\mode<handout>| ni nobenih
posebnih nastavitev, zato se pojavita v standardni privzeti obliki.

Ukazi \verb|\title{}|, \verb|\author{}|, \verb|\institute{}|,
in \verb|\titlegraphic{}| nastavijo vsebino naslovne strani. Z dodatnimi
argumenti lahko pri ukazih \verb|\title[]{}| in \verb|\author[]{}|
podamo še verzijo naslova in imena avtorja, ki se prikazujeta na plošči
v temi \emph{Goettingen}.

Naslovi in podnaslovi v plošči so narejeni z običajnimi
ukazi \verb|\section{}| in \verb|\subsection{}|, ki jih postavimo
\emph{izven} okolja \ei{frame}.

Z majhnimi ikonami za navigacijo na dnu zaslona se lahko
premikamo skozi dokument. Pojav ikon je neodvisen od izbrane teme.

Vsebino vsakega zaslona (ene prosojnice) moramo postaviti v okolje
\ei{frame}. Z dodatnim argumentom v poševnih oklepajih
(\verb|<| in \verb|>|) lahko zaslon izločimo iz enega izmed načinov
predstavitve, V zgledu se tako zaradi uporabljenega argumenta
\verb|<handout:0>| prva stran ne pojavi na izpiskih.

Priporočljivo je, da naslov za vsako prosojnico nastavimo
ločeno od naslovne prosojnice. To naredimo z ukazom
\verb|\frametitle{}|. Če potrebujemo še podnaslov, lahko uporabimo
okolje  \ei{block}, kot je prikazano v zgledu. 
Bodite pozorni na to, da ukazi za razporejanje teksta v enote, kot
sta npr.~\verb|\section{}| in \verb|\subsection{}|, ne izpišejo
pravilnega izpisa na prosojnico.

Z ukazom \verb|\pause|, ki je v zgledu uporabljen
 v okolju \texttt{itemize}, lahko 
prikažemo vrstice eno po eno. Za ostale uporabne učinke, ki jih 
uporabljamo pri predstavitvah, si poglejte še delovanje ukazov \verb|\only|, \verb|\uncover|, \verb|\alt| in
\verb|\temporal|. Na številnih mestih lahko z dodatnimi argumenti
med poševnimi oklepaji še natančneje prilagodimo predstavitev našim
željam.

Če želite dobiti dober pregled vseh možnosti, ki so na voljo v 
razredu \texttt{beamer}, preberite dokumentacijo
\texttt{beameruserguide.pdf}. Paket se aktivno razvija, zato za zadnje informacije preverite
tudi njegovo domačo stram
\href{http://latex-beamer.sourceforge.net/}{http://latex-beamer.sourceforge.net/}.



% Local Variables:
% TeX-master: "lshort2e"
% mode: latex
% mode: flyspell
% End: